|
 Kontakt |
MANJ ZNANI KVALITETNI OBJEKTI IN PLASTIKE V KRAKOVEM KRAKOVSKA KAPELICA Ob vzhodnem rimskem zidu na Emonski cesti sloni krakovska kapelica iz 18.stoletja. pripisujejo jo baročnemu arhitektu Candidu Zullianiju. V njej se je ohranil najstarejši krščanski kip, kar jih je v Ljubljani. To je reliefna podoba Matere Božje z Detetom v naročju. Predvidevajo, da je relief timpanon iz portala prvotne križniške redovne cerkve iz okoli leta 1260 . Ko so leta 1714 začeli zidati novo baročno svetišče, namesto med potresom porušene cerkve, je križanska zemljiška gospoda svojim podložnikom podarila kip za njihovo kapelico. Relief polni samo osrednji del nadvratnega čela. Nad podstavkom, kjer sta dva krilata zmaja, prepletena z vratovi, se dviga prestol s stebroma ob strani, na katerih sedita goloba. Na vsaki strani flankira se do polovice vidita leva. Posaditev Marije in Jezusa lahko primerjamo z Marijinim kipom iz župne cerkve v Solčavi. Tam ima Marija na kolenih Jezusa, ki ga z desnico drži za brado in mu dviga glavo k sebi. V krakovskem reliefu ima Marija v desnici jabolko, Jezus pa gleda naravnost predse. Na lahno sklonjeni Marijini glavi opazimo še sledove krone. V poteku draperije je med obema plastikama mnogo skupnega, manj pa se je v Krakovem uveljavlja telesna tektonika-krivulja telesa je bolj umirjena in v gubah je več ostrine in več slikovitosti. Pri krakovskem reliefu srečamo sintezo starega hieratično-dogmatičnega principa in nove gotske oblikovne volje. Tako se ljubljanski relief bolj kot solčavski približuje slogu ostro-lomljenih gub. Kapelica je bila večkrat prezidan. Z eno stranico je naslonjena na rimski zid, predvidevajo pa tudi, da so ostale stranice prav tako zgradili iz ostankov zidu. Rihard Jakopič jo je leta 1896 poslikal, vendar se zaradi vlažnosti njegove slike niso ohranile. Istega leta so strohneli leseni oltar zamenjali s kamnitim. Leta 1906 jo je poslikal Ivan štrukelj in nad vrati naredil napis: »Mati božja dobrega dela, prosi za nas!«.
Na otočku na Ljubljanici se je nahajala cerkvica sv.Volbenka, ki so jo porušili reformatorji .v virih se prvič omenja leta 1500. kraj, kjer je bila, so imenovali tudi »kjer se reka po navadi ponoči zapira«, »na bregu« ali »sredi reke«. Cerkvico z otočkom naj bi v 17. oziroma v 18.stoletju porušili, zraven pa so odstranili tudi t.i. grablje, ker naj bi z otočkom ovirale pretok reke. Grablje so potekal+e od ogla Zoisove hiše tik ob sedanjem šentjakobskem mostu proti Vodnim vratom ob otočku. To so bili koli, zabiti v strugo reke in povezani me seboj. Grablje so lovile les in druge reči, ki jih je reka naplavila. Poleg tega pa so zapirale tudi prost dostop v Ljubljano in so služile tudi kot nekakšna mitnica. Poseben čuvaj je tukaj pobiral davek od blaga, pripeljanega po reki. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO (II. MESTNA DEŠKA LJUDSKA OSNOVNA ŠOLA) Na severnem obrobju Krakova je leta 1874-75 zrasla stavba II.mestne šole na Zoisovem grabnu. Nastala je na stavbišču carinskih skladišč. Med vojno je bila tam vojaška bolnica. Leta 1916 so jo izpraznili, vendar so še istega leta spet prišli novi ranjenci. Do osvoboditve je bila v njej osnovna gradbena šola. V tem poslopju so bile več let tudi Pomožna šola za manj nadarjene otroke, Nemška manjšinska šola in del Obrtne pripravljalne šole. Danes je v njej Fakulteta za arhitekturo.
Kužni znamenji sta vzidani na hišah v Krakovski ulici št.21 in na Krakovskem nasipu št.14. Prvi je podoba angelca, sedečega na mrtvaški glavi, ki ima v desnici peščeno uro, z levico pa si podpira glavo. Drugo znamenje upodablja ležečega angelca, ki je včasih dajal ime gostilni »Pri črnem angelu«. Legenda pravi, da se je pri teh dveh hišah ustavila kuga, ki je med Krakovčani kosila leta 1599. I. Stopar predvideva da sta angelčka fragmenta protestantskega nagrobnika. Sta edini taki podobi v Sloveniji.
RELIEF MATERE BOŽJE Na stranski fasadi objekta Krakovska 27 je v okenski niši vzidan barvni relief Matere Božje. O plastiki v literaturi ni9sva zasledili pomembnejših podatkov, z izjemo datuma nastanka v 16. ali 17. stoletju. Od daleč plastika ustvarja videz freske, šele ob sencah plastičnih teles prepoznamo polihromiran relief. Možno je, da izvira iz 16.stoletja, ker je barva še kar dobro ohranjena za zunanje vremenske razmere. 16. stoletje je bilo obdobje, ko se je v Sloveniji mešal tok baroka s pozno gotiko (vplivi mojstrov iz Koroške, Južne Tirolske). Telo Kristusa je lepo polnoplastično oblikovano, lahko bi sklepali na katerega od renesančnih vplivov severne Italije, s katero je bila Ljubljana v tistem času čedalje bolj povezan (šolani mojstri so iz Italije prihajali v Ljubljano, kjer je bil sedež škofije, naročniki.). Prizor je videti kot kombinacija Snemanja s križa in Objokovanja, z zanimivim detajlom križa v ozadju, vertikalo, ki križ le nakazuje. Oblikovanje in motiv spominja na italijansko renesančno plastiko. |
