Uvod
Lega in opredelitev
Zgodovina
Na kartah in načrti
Krakovske ulice
Krakovska hiša
Zgradbe in plastike
Zaključek
Viri
Zahvala




Kontakt









 KRAKOVSKA HIŠA

 SPLOŠNO

   Najstarejše krakovske hiše so zelo preproste, tudi okna in vrata so enostavna, z značilno obrobo, ki je drugačne barve kot ostala fasada. Večina vrat je dvojnih in ozkih, okna pa so sestavljena iz enega velikega in dveh ali več manjših okenc. Z obdobij se je spreminjal tudi izgled hiš. Mlajše kot so hiše, večje so in že bolj okrašene. Tudi okna in vrata so večja, kar se nazorno vidi na Krakovskem nasipu. V Gradaški, Vrtni ter Emonski ulici pa se pojavijo že obokana vrata, ki pa so tudi širša ter spet tako visoka kot pri prvotnih krakovskih hišah.

   V srednjem veku je veljal nenapisan predpis, da ne sme imeti nobena hiša na cesto obrnjena več kot tri okna, tako da so imeli poslovne in skladiščne prostore obrnjene na cesto. Ker so imele tudi krakovske hiše na cesto obrnjene po tri okna, so tem ulicam rekli tudi »triokenska vas«. Bivalni prostori so bili v gornjih prostorih, pozidali so tudi dvorišče, zato teče sleme takih hiš pravokotno na ulico.

   Večina stanovanjskih objektov na Krakovem je bila do velikega požara, ki je leta 1789 upepelil polovico hiš, lesenih. Tudi nove, nadomestne gradnje so bile lesene in skromnih dimenzij. Hiše so bile še bedno pokrite s slamo ali skodlami. šele v začetku prejšnjega stoletja se je z doslednejšim izvajanjem požarnovarstvenih predpisov gradbeni material spremenil. Do velikih sprememb je prišlo po potresu leta 1895, ko so prenovili večino objektov.

 VIŠINSKE ZNAČILNOSTI STAVB

   ste vrste stavb imajo lahko različne višinske značilnosti. S to oznako je ocenjen višinski gabarit arhitekture za posamezne arhitekturne krajine.

   Najstarejše krakovske hiše so večinoma pritlične. To so stavbe z eno samo uporabno etažo, ki je zgrajena v višini terena. Podstrešje teh hiš so v preteklosti uporabljali za shranjevanje sena, danes so tam podstrešna stanovanja.

 DOSEŽENA STOPNJA IZOBLIKOVANOSTI STAVB

   Za razlikovanje med podobnimi tipi stavb in zaradi posebnosti, ki so značilne za nekatere arhitekturne krajine ter največkrat izhajajo iz dosežene stopnje gospodarskega razvoja, je potrebno opredeliti tudi stopnjo izoblikovanosti stavb.

   Krakovske hiše imajo večinoma nerazvit tloris, ta pa se pojavlja tedaj, ko glede na krajinske ali lokale značilnosti ne dosega ustrezno kvaliteto zasnove.

 Objekti kmečkega tipa

   Loči se dva tipa.

   Prvi tip je tipični krakovski. To je tip starega Krakovskega jedra, Krakovske ulice in zgornje Kladezne ulice. Obe imata videz enostranske ali dvostranske pravilne ulične vasi. Objekti so obrnjeni s slemeni pravokotno na ulico.

   Drugi tip objektov je novejši in je značilen za spodnji del Kladezne ulice, za Vrtno in Rečno ulico ter za objekte na Krakovskem nasipu. Pri tem tipu je objekt obrnjen na ulico z dolgo stranico in ima vhod na sredini fasade.

 Objekti obrobja

   Objekti na obrobju so večinoma večstanovanjski, po starosti, videzu in velikosti pa zelo različni. S povečanjem okenskih odprtin in z nadzidavo ter drugimi adaptacijami, so mnogim objektom spremenili videz ruralnega v urbani. Enonadstropnih objektov je v obrobju 27%, dvonadstropnih pa samo 8%. Višinsko izstopata objekta Fakultete za arhitekturo in sosednja poslovno-stanovanjska hiša.

 STREHE

   Strehe so v razmerju do krajinske celovitosti najlažje in najmočneje razpoznavne sestavine arhitekturne tipologije.

   Strehe v Krakovem so dvokapne in simetrične, nekatere imajo tudi čope, ki so pravokotne na cesto.

   Strmina ostrešja je pogojena z materialom kritine. Starejši objekti so bili kriti s slamo in skodlami, zato so morale biti strehe teh objektov precej strme. V začetku 18.stoletja se je zaradi potreb po večanju volumnov gospodarskih prostorov naklon nekaterih ostrešij še povečal. Geometrija streh danes je ostala nespremenjena (naklon 35-45°, spremenila se je kritina (bobrovec)).


 ARHITEKTURNI ČLENI: FASADNE ODPRTINE

   Deli stavb so lahko nastajali zaradi splošnega ali lokalnega, največkrat tudi časovnega »okusa« oz. posnemanje vzorov. So tiste oblikovne sestavine, ki dajejo stavbi še dodatno vrednost. Med njih prištevamo tudi odprtine oz. okna in vrata.

   Kjer se pojavljajo majhne odprtine so različnih oblik. Ločimo kvadratne, pravokotne, ovalne ali okrogle. Njihova največja dimenzija (originalne odprtine, ne prezidave) je okoli 50cm.

   Odprtine so samostojne, minimalna razdalja med dvema odprtinama odgovarja širini največje med njimi.