|
 Kontakt |
KRAKOVSKE ULICE V splošnem ulice Krakova zaradi svoje ozkosti in gosto se nizajočih, enostavno oblikovanih pritličnih objektov, ustvarjajo tipični vaški ambient. Hiše so večinoma brez okrasja, poudarjene le z različno oblikovanimi okenskimi in vratnimi elementi. SPLOŠNO Štirikotni tloris naselja, ki je v celoti pripadalo zemljiškemu gospodu nemškega viteškega reda, naj bi bil osnovano po načrtu. Za vse ulice z izjemo Krakovskega nasipa ter nekaterih manj pomembnih ulic je značilna postavitev pritličnih hiš, postavljenih pravokotno na cesto. Vhod imajo ob daljši stranici, v ozki ulici, ki loči dva soseda. Na cesto so orientirana večino po tri okna. Za vsako hišo je majhno dvorišče, za njim pa v dolgi, ozki progi zelenjavni vrt. Taka oblika hiš kot njihova razporeditev je značilna tudi za staro Trnovo in velik del ljubljanskih predmestij. Ob Krakovskem nasipu, v Rečni, Gradaški in v spodnjem delu Kladezne ulice so hiše višje in krajše, obrnjene na ulico z daljšo stranico; tudi vrtovi so manjši in nesistematsko razporejeni . Razlog je v časovnem zamiku zidanja teh objektov. Sredi 18.stoletja sta bili Kladezna in Krakovska ulica poseljeni z istim številom hiš kot danes, zato so lahko pozneje zazidavali samo prostor na Krakovskem nasipu, v Rečni, Gradaški ter spodnjem delu Kladezne ulice. Zaradi velikega prometa in ozkih ulic so bili na vogalih hiš pogosto vzidani kamniti odbijači. Ob stiku Krakovske in Kladezne ulice je bil tak odbijač včasih pokrit s ploščo in je zato služil tudi kot sramotilni oder za obsojence križevniške zemljiške gospode. Zanimivost povezana z ulično arhitekturo je tudi svetilka iz 18.stoletja. predstavljala je eno izmed šestih uličnih svetilk, ki so v tistem času svetile v Ljubljani. Hišne številke so v preteklosti nadomeščala domača imena. Nekatera od teh imen so v rabi še danes. Taka hišna imena so vzeta včasih po rodbinskem ali krstnem imenu, npr. pri Klemenu, pri Donatelju, včasih pa tudi po obrti ali lege hiše, kot npr. na Frtici, Gradiček, ipd. POLOŽAJ IN RAZPOREDITEV NASELJA Položaj naselja določa odnos med naseljem kot celoto ali med značilnimi deli naselja in komunikacijami. S tem je do neke mere označena tudi razporeditev parcel, domačij ali posameznih stavb. Za obcestno razporeditev naselja je značilna razpotegjenost naselbinskega telesa in največkrat z zelenjem zakrita zunanja fasada, medtem ko je poudarek na notranji, obcestni fasadi. .Zadnja.stran naselja je največkrat vezana na obdelovanje agrarnih površin. Po izvoru izhaja ta vrsta naselja iz srednjeveških .kolonizatorskih.vasi, vse do danes pa je bilo obcestno naselje ena od osnovnih oblik razširjanja prvotnih manjših naselbin ali organizirane gradnje novih naselij za intenzivno rabo agrarnih površin ali navezavo na cesto (prevozništvo). čeprav Krakovo ne odgovarja vsem omenjenim karakteristikam pa lahko zagotovo prepoznamo glavne značilnosti omenjene oblike pozidave. Krakovo pripada skupini naselja, katerega položaj je v celoti na ravnem terenu oziroma v delu ravninskega sveta. V odnosu do komunikacij prepoznamo značilnosti tipa naselja vzdolž komunikacije: ozka, raztegnjena poselitev vzdolž cest, največkrat s pravilno ali vsaj enakomerno razporejenimi stavbnimi parcelami, mnogokrat so značilne enake višine volumnov. Z vidika členitve naselja lahko območje razdelimo na osrednji ruralni del in na obrobje z urbano-ruralno zazidavo. VSEBINSKA SPECIFIKACIJA - OBLIKOVANJE NASELJA Z vsebinsko specifikacijo in oblikovanjem podrobnejše razlagamo naselbinske karakteristike. Naselja na slovenskem podeželju so nastajala glede na stopnjo agrarne kolonizacije, glede na razvoj agrarne in gospodarske strukture ter glede na morfologijo terena. Poleg izrazito kmečkih naselij so že od srednjega veka dalje, predvsem od začetka 19.stoletja, v istem prostoru nastajala tudi naselja, ki so izhajala iz posebnih dejavnosti (prevozništvo, fužinarstvo.počitniška naselja) ali iz posebne vloge (trgi). Glede na vsebinsko specifiko obravnavanega območja ob samem nastanku oz. oblikovanju današnje podobe, bi lahko predel uvrstili me »trško« naselje oz. trg. Zaradi bližine mesta in predmestnega značaja Krakova ne moremo govoriti o samostojnem trškem naselju, prepoznavne pa so karakteristike le-tega. Trško naselje je imelo pravico trgovanja in obrti, ni pa imelo samouprave in v srednjem veku pravice do obzidja, čeprav je bilo pomembno trgovsko ali celo upravno središče. Vse do 20.stoletja so bili trgi večinoma podeželska, mestom podobna naselja, z zmanjšanimi pravicami in zato z manjšimi možnostmi za izgradnjo kvalitetne arhitekturne podobe. Njihov zunanji izgled je bil precej podoben mestnemu, trški prebivalci pa so skušali graditi tudi stavbe po prilagojenih mestnih vzorih. Trška naselja so izjemno močno obvladovala mnoge arhitekturne krajine, posredovala pa tudi vzore v vaško okolje. OBRAVNAVA POSAMEZNIH ULIC Krakovska ulica Skupaj s Kladezno ulico je Krakovska ulica, z dolgim nizom čelno na cesto obrnjenih pritličnih hiš, opremljenih s frčadami, zagotovo najzanimivejša. Zazidana je le po severni strani, te hiše ša so najstarejše krakovske hiše. širina Krakovske ulice ponekod ne presega 4 metrov, najožja pa je prav na mestu, kjer se nanjo priključi Kladezna ulica. Do leta 1876 se je imenovala »Krakovske velike ulice«, ker pa je na križišču s Kladezno ulico predstavljala središče Krakovega, ji še danes nekateri pravijo »na vasi«. Leta 1877 je združena gradbena in policijska sekcija naredila seznam za preimenovanje nekaterih ulic, takrat so se »Krakovske velike ulice« preimenovale v »Krakovske ulice«. V Krakovski ulici so bili ob koncu 18.stoletja lastniki hiš (imenovali so jih tudi »domci« ali »voštati«) večinoma čolnarji, vozniki, kočijaži, dninarji, zidarji in ribiči. V 13.stoletju, ko so križniki prvič prišli v Ljubljano, je bila njihova prva stavba prav v Krakovski ulici. Pred približno 150 leti jo je kupil Krakovčan Franc Jakopič. Poleg te hiše ob rimskem zidu stoji hiša št.11, ki je bila atelje njegovega sina Riharda Jakopiča, ki se je rodil 12.4.1869. Danes so hiše v tej ulici večinoma pritlične in neprezidane, z izjemo št.27, ki ima tudi večji vhodni balkon (»gank«). Na fasadi te hiše je vzidan renesančen relief Matere Božje iz 16. ali 17.stoletja, na vrtu pa je ohranjen tudi majhen vodnjak. Na hiši št.21 je vzidano eno od dveh kužnih znamenj, edinstvenih za področje Slovenije. Legenda pravi, da naj bi se leta 1599 kuga ustavila pri tej hiši. Na dvorišču iste hiše imajo spravljen tudi kip sv.Frančiška Asiškega iz nekdanje kapucinske cerkve v Zvezdi. Kladezna ulica Kladezna ulica spaja Krakovsko z Gradaško ulico. Je nekoliko mlajša od Krakovske ulice in je bila že od nekdaj pozidana po obeh straneh. Na seznamu iz leta 1848 z nemškimi in slovenskimi imeni se Kladezna ulica imenuje Vodnjaške ulice. Tako ime ji je dal Fran Levstik, ki je prevedel nemško Brunngasse v Kladezno. Ime ji je dal po javnem vodnjaku, kladežu, ki je bil med hišama št.1 in 3. funkcioniral je kot javni vodnjak, ki je Krakovo oskrboval s pitno vodo. Tega vodnjaka ni več, ohranjen pa je še manjši vodnjak na dvorišču hiše v Krakovski ulici št.27. Tudi hiše v Kladezni ulici so večinoma pritlične, od tistih v Krakovski ulici se razlikujejo lep po tem, da imajo skoraj vse čope, medtem ko jih V Krakovskiu ulici ne zasledimo. Višinsko in oblikovno izstopa enonadstropni objekt na št.18. vhodni balkon (»gank«), višina in tlorisno razmerje objekta spominjajo na prav tako izstopajoči objekt v Krakovski ulici 27. Emonska cesta Emonska cesta, imenovana po nekdanji rimski naselbini Emoni, sega od Rimske ceste in Napoleonovega trga do Trnovskega mosta. Do leta 1802 se je imenovala Trnovske ulice, ker je bila edina kopna zveza iz mesta v Krakovo in Trnovo, do leta 1876 pa so ji rekli križevniške ulice, ker je potekala po sredini križevniškega gospostva. Ulica je pozidana samo z ene strani, večinoma z novejšimi objekti. Stranica, ki meji proti obravnavanemu območju pa je neizoblikovana, saj se izmenično menjata nepozidani prostor vrtov s pozidanim tkivom starega in novega izvora. Hiše na Emonski cesti nimajo skoraj nobene skupne arhitekturne značilnosti, saj so časovno iz različnih obdobij. Ulica je pomembna predvsem zaradi znamenite Krakovske kapelice, v kateri se nahaja kopija iz peščenca izklesanega zgodnjegotskega reliefa Matere Božje z Detetom v naročju iz 13.stoletja, t.i. Krakovska Madona. Kapelica se z eno stranico naslanja na rimski zid, predvidevajo pa, da so ostale stranice prav tako zgrajene iz rimskih kamnov. V dolgi enonadstropni hiši na desni, zahodni strani Emonske ceste, je leta 1942 delovala ilegalna partizanska tiskarna, ki so ji zaradi ozke podolgovate oblike pravili tudi Tunel. Prav v tej ulici sta bili včasih tudi dve najbolj znani krakovski gostilni, na Frtici , pozneje pri Blažetu na Frtici, in pri Frgolinu. V prvi gostilni, v hiši št.12, se je ob nedeljah in praznikih v veliki sobi zbirala mladina, v mali izbi pa pivci. Na portalu ima letnico 1814, čeprav je bila že leta 1786 tam znana fakinska kazina. Na južnem koncu Emonske ceste se že v lasu Valvasorja omenja lesen most čez Gradaščico, leta 1930 zamenjan z novim, narejenim po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. Z masivno kamnito oblogo loka, štiri masivnimi piramidami na vogalih, vitko piramido v vlogi svetilnika na sredi, kipom sv.Janeza Krstnika ter predvsem z brezami, posajenimi na mostu, je arhitekt oblikoval kvaliteten predprostor trnovske cerkve. Zoisova cesta Zoisova cesta se je do leta 1867 imenovala Zoisov graben, kakor ji nekateri pravijo še danes. Leta 1528 se pred obzidjem, ki je ločevalo Novi trg od Krakovega, skopali jarek, ki je Krakovo še bolj ločil od obzidanega mesta. Baron žiga Zois je del obzidja z jarkom vred kupil v 18.stoletju in dal obzidje podreti, jarek pa zasuti. S tem je naredil kopno povezavo Krakovega z mestom. Na Zoisovem grabnu stojijo le tri hiše in ena od teh, najmlajša in najimenitnejša, današnja Fakulteta za arhitekturo, je bila včasih II.mestna deška osnovna šola. Sezidana je bila leta 1875, v času svetovne vojne pa je bila tam vojaška bolnica. Leta 1927 poskrbi za ureditev Zoisove ceste arhitekt Jože Plečnik. Poleg ureditve šentjakobskega trga je bila to arhitektova najstarejša ureditev v Ljubljani, v marsičem vzorčna. Poleg obcestne ureditve zelenih in peščenih površin, je postavila tudi Piramido, spomenik žigi Zoisu. Krakovski nasip Levo nabrežje Ljubljanice od šentjakobskega mostu oziroma Zoisove ceste do Jekarskega mostu ob izlivu Gradaščice se imenuje Krakovski nasip. Nastal je leta 1809, ko so izkopali Grubarjev kanal in regulirali Ljubljanico. Pred tem je bilo nabrežje neurejeno in voda je prišla včasih čisto do hiš. Prav tukaj se nahaja še drugo kužno znamenje in sicer na hiši št.14, ki je dajalo ime pivnici »Pri črnem angelu«. Krakovski nasip je povezan tudi s Prešernovim imenom. Za razliko od osrednjega dela Krakova niz objektov ob tej ulici ne kaže enotne podobe niti v tipološki oznaki hiš, niti v tlorisnih zasnovah. Enotni niso tudi višinski gabariti niti gradbena linija. Prvi trije meščanski dvonadstropni objekti s historičnimi fasadami in izkoriščenimi podstrešjem (št.2,4,6) kažejo na strjeno gradnjo konca 19.stoletja. Naslednji objekt je tipična predmestna arhitektura, ki je umaknjena od obstoječe gradbene linije. Hiša št.10 predstavlja s svojo tlorisno zasnovo in kasnejši prezidavami v Krakovu posebnost. V delu od Krakovske do Rečne ulice prevladuje tip predmestne arhitekture, pritličja objektov imajo danes poslovno in ne več stanovanjske funkcije. Višinski gabarit objektov ni enoten. Niz zaključuje vogalna meščanska stavba iz začetka tega stoletja. Rečna ulica Rečna ulica povezuje spodnji del Kladezne ulice s Krakovskim nasipom. Nanjo se s severa priključi Vrtna ulica. Do leta 1876 sploh ni imela imena. Vrtna ulica Vrtna ulica ima tako ime že od nekdaj, sega pa od Zoisovega grabna preko krakovske do Rečne ulice. Nastala je šele leta 16660, ko je bil breg Ljubljanice večinoma že pozidan, in je zato služila kot pristopna pot na dvoriščno stran hiš ob nabrežju. |